Misijonarji na Lapajnetovi

Ena najlepših stvari, ki smo jo spomladi naredili na našem misijonu, je bilo po mojem mnenju srečanje na Mestnem trgu v Idriji, ki se je nato prelilo v pot proti naši župnijski cerkvi. Mestu smo vdihnili dušo. Nismo provocirali. Nismo vzklikali glasnih parol. Nismo vihrali z zastavami, nismo pokali petard. Takšni kot smo, smo pač šli za križem, brez besed, brez glasne glasbe, s katero bi želeli opozoriti nase, ne, samo hodili smo in sporočili, da smo tu, da smo v Idriji prisotni. Da želimo biti dobri ljudje, ki molimo za vse in za vsakogar, za naše sosede in znance, za tiste, ki nam želijo slabo, za verne in neverne, za domačine in priseljence. Kakor tiha luč, ki se ne hvali in se ne izpostavlja, samo sveti, ker pač takšna je, to je bilo tisto, s čimer smo temu našemu kraju dali več kot s čimerkoli drugim. In ljudje so na oknih radovedno oprezali za nami …

 

Več

 

nalagam novice...