Preskoči na vsebino


Romanje apostov v Rim

Sveti oče med nagovorom pred molitvijo Angelovega češčenja: Do prenove Cerkve in sekulariziranega sveta bomo prišli s ponovnim odkritjem Jezusa Kristusa ter nagovori "idrijske apostole"

 

TRG SV. PETRA (nedelja, 28. oktober 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je na trgu sv. Petra med nagovorom pred molitvijo Angelovega češčenja po sveti maši, ki jo je daroval v baziliki sv. Petra, spregovoril o pomenu zasedanja sinode o novi evangelizaciji, o sovpadanju tega dogodka z 50. obletnico začetka II. vatikanskega koncila ter obhajanjem Leta vere. Po molitvi in blagoslovu je sveti oče namenil svoje besede prizadetim med orkanom, ki je pustošil po Kubi, Haitiju, Jamajki in Bahamskem otočju. Dejal je: »Svojo bližino želim zagotoviti ter se spomniti vseh tistih, ki jih je prizadela ta naravna katastrofa, hkrati pa vabim vse k molitvi in solidarnosti za lajšanje bolečin sorodnikov žrtev ter nuditi pomoč tisočem oškodovanim«. Sveti oče je med pozdravi v različnih jezikih spregovoril tudi v slovenščini: »Lepo pozdravljam vernike iz Idrije v Sloveniji! V tem letu vere naj vas romanje na grobove apostolov Petra in Pavla utrdi v vaši osebni veri, da boste doma in v družbi pričevali za Kristusa ter še bolj zavzeto sodelovali v župnijskem življenju. Naj vas spremlja moj blagoslov!«

Sveti oče se je potem, ko je predstavil pomen sedanjega zasedanja sinode ter podal zgodovino potrebe po novi evangelizaciji pred in po II. vatikanskem koncilu, vprašal: »Kaj lahko rečemo ob koncu tega intenzivnega dela? Kar se tiče mene, sem prisluhnil in zbral precej razmišljanj ter številne predloge, ki jih bom s pomočjo tajništva sinode ter svojih sodelavcev, skušal urediti ter predelati, da bom lahko ponudil celovit povzetek in skadna navodila vsej Cerkvi. Sedaj pa že lahko rečemo, da izhaja iz te sinode poživljeno prizadevanje za duhovno prenovo Cerkve same, da bo lahko duhovno prenovila sekularizirani svet. Do te prenove pa bomo prišli s ponovnim odkritjem Jezusa Kristusa, njegove resnice ter njegove milosti, torej njegovega obličja, ki je tako človeško in hkrati tako božje in na katerem odseva presežna skrivnost Boga.

Devici Mariji izročimo v varstvo sadove dela pravkar zaključnega zasedanja sinode. Naj nas ona, ki je Zvezda nove evangelizacije, poučuje in nam pomaga, da bomo pogumno in veseli vse pripeljali h Kristusu.«

Po veličastnem bogoslužju v baziliki sv. Petra in krajših nagovorih v nekaterih svetovnih jezikih v navzočnosti zastopnikov z vsega sveta, je nenadoma bilo moč slišati papeževo besedo v slovenščini. Benedikt XVI. je svojo očetovsko pozornost namenil skupini romarjev iz Idrije in jih spodbudil k pričevanju vere v Kristusa znotraj družine in v družbi:

„Lepo pozdravljam vernike iz Idrije v Sloveniji! V tem letu vere naj vas romanje na grobove apostolov Petra in Pavla utrdi v vaši osebni veri, da boste doma in v družbi pričevali za Kristusa ter še bolj zavzeto sodelovali v župnijskem življenju. Naj vas spremlja moj blagoslov!“

Na tej povezavi najdete tudi papežev glas:

http://sl.radiovaticana.va/Articolo.asp?c=633736

Utrinki iz romanja v slikah

Utrinki romanja v besedi

Romanje apostolov v Rim v času od 27.10. do 30.10.2012

Na romanje smo se odpravili v deževni soboti v zgodnjih jutranjih urah, točno ob 4 uri. Vožnja je bila super, vsaj prvih par ur smo spali. Prvi postanek je bil zelo moker – tako ga je opisala moja hčerka Neli, ki se je romanja udeležila z menoj. Vožnja se ji je zdela zelo dolga. Potovanje do Rima je potekala preko Benetk do Padove in nato do Bologne. Ob 9.31 uri smo se zapeljali čez Apenine, še vedno je padal dež, ko pa smo prišli v Firence pa je za kratek čas posijalo sonce. Nebo se je po tem, ko smo zapustili Firence začelo jasniti. Postajalo je tudi toplejše, saj je pred Rimom temperatura zraka bila že čez 20 stopinj celzija. Ob 14 uri smo prispeli na rimski obroč in nadaljevali pot v Rim, kar nekaj časa smo se peljali po obvoznici, da smo prispeli v središče Rima. Ko smo prispeli v Rim, smo se srečali z g. Joškom Pircem, ki je bil vse naslednje dni ne samo naš duhovni vodja, ampak tudi naš vodič po »večnem Rimu«.

Rim je zelo lepo mesto, veliko, to je bil prvi vtis, šteje več kot 4 milijone prebivalcev. Premer obroča je 30 km, avtocestni obroč okoli mesta pa je dolg več kot 70 km. V mestu je veliko zelenja, čez zimo tu prezimi veliko vrst ptic, predvsem zaradi milih zim in sredozemskega podnebja. Še to, če besedo Roma preberemo nazaj dobimo besedo Amor, ljubezen, prijateljstvo.

Najprej smo obiskali kraj mučeništva svetega Pavla – obiskali smo tri fontane. Odsekana glava je na tem mestu trikrat odskočila od tal in tam so se kasneje pojavili trije studenci.

Nato smo se odpeljali na ogled bazilike Svetega Pavla izven obzidja starega Rima. Cerkev je zelo lepa in veličastna. Hčerki je v spomin na Pavla ostalo to, da v roki drži meč in knjigo, z razliko od svetega Petra, ki v rokah drži ključe.

Po obisku bazilike smo se odpeljali še po krajšem ogledu Rima, nato pa ob 6 uri zvečer odšli v Slovenik, ki je ostal naslednje dva dneva naše domovanje. Prihod je bil zelo prisrčen, najina številka sobe je bila 306. Ko sva prišla v sobo, ki je po pravici povedana zelo domača sva si jo najprej temeljito ogledala, soba z dvema posteljama oziroma trema, saj je bila ena postelja skrita v omari in lepo kopalnico s tuš kabino. V sobi je bila velika omara z obešalniki, miza, stoli. Hčerka si je v svoj blok zapisala: Rim je lepo in zelo veliko mesto. Odšli na večerjo, po večerji pa spat.

Naslednji dan – ravno dan po premiku ure na zimski čas, kar pomeni, da smo eno uro dlje spali. Po zajtrku smo se za avtobusom odpeljali v rimske katakombe sv. Kalistra, kjer smo imeli ob 9 uri nedeljsko mašo. Po maši smo  odšli na ogled katakomb, kjer je bilo pokopanih več kot 500.000 ljudi. Katakombe pomeni pokopališče v nadstropjih. V teh katakombah je bila pokopana tudi Sveta Cecilija – zavetnica pevcev. Njo so usmrtili tako, da so ji, ker je dneve in dneve v času mučeništva prepevala odsekali glavo, ki se je po pokopu v katakombah pripojila nazaj na trup. Po obisku katakomb in po nekaj minutah prostega časa za nakup spominčkov smo se odpeljali proti središču Rima. Pot nas je vodila po antični Apijski cesti do Aventina, enega od sedmih gričev, mimo največjega rimskega stadiona, kjer so prirejali konjske dirke. Stadion je takrat, ko je bil narejen sprejel do 250.000 ljudi. Peljali smo se na desni strani reke Tibere, ki izvira 150 km iz Rima v Apeninih med Perugio in Raveno. Ob 11.30 uri smo prispeli blizu bazilike Svetega Petra. Najprej smo na zelo velikem trgu, ki je obdan s čudovitim Berninijevim stebriščem počakali na papeža Benedikta XVI. Ob 12 uri se je začela molitev in nato se je zgodilo. Papež je v slovenskem jeziku pozdravil vernike iz Idrije. To, da sredi tako velikega trga, sredi večnega mesta doživiš, da te papež nagovori v slovenskem jeziku je nekaj, kar si bomo vsi, ki smo se tisti dan udeležili te molitve in tega romanja zapolnili za vedno.  Po molitvi smo imeli do 14 ure prosto za okrepčilo in nakup spominkov v okolici trga.

Ob 14 uri smo se ponovno srečali in se odpravili na ogled bazilike Svetega Petra. Bazilika je na vse nas pustila zelo velik vtis v svoji resnični veličini in duhovnosti, ki jo izžareva. V cerkvi smo obiskali tudi kapelo, v kateri je grob papeža Janeza Pavla II. Še to, da smo lahko prišli v baziliko, smo se morali v vrsti pomikati po trgu pred baziliko kar več kot uro. Cerkev smo zapustili okoli pete ure, predno se je zvečerilo smo se peš odpravili mimo Angelskega gradu do enega najlepših rimskih trgov – Piazza Novana, kjer smo si ogledali veličastne fontane. Po zapustitvi trga smo si ogledali še Panteon, ki ima točno na sredini strehe odprtino. Ko smo se z avtobusom vračali nazaj, smo se odpravili še mimo Koloseja, ki je žarel v vsej svoji veličini in zgodovini. Po ogledu vseh teh znamenitosti smo se odpravili v Slovenik, kjer smo ob 19.30 uri imeli večerjo, po večerji pa smo se utrujeni odpravili k zasluženem počitku.

Naslednji dan je bil za mojo hčerko nekaj novega. Prvič se je peljala s podzemno železnico, na katero smo prišli po krajši poti z avtobusom. S podzemno železnico smo se peljali kar nekaj postaj in odšli na ogled bazilike svete Marie Maggiore, kjer smo v stranski kapeli imeli sveto mašo. Po ogledu cerkve smo odšli na obisk svetih stopnic in bazilike Laterana. Ta bazilika je mati vseh cerkva v mestu Rimu. Po obisku te bazilike smo si še ogledali Konstantinove Krstilnice. Po obisku te krstilnice pa smo si v bližnji restavraciji v eni izmed rimskih univerz privoščili kosilo. Po kosilu nas je pričakal avtobus, kateri nas je odpeljal mimo Kapitola, na Beneški trg in nas pustil sredi strogega centra Rima. Do Španskih stopnic smo se sprehodili peš in v času dežja prispeli do Fontane di Trevi. Po krajšem postanku pri teh svetovno znani fontani smo se odpravili še do bazilike Dvanajstih apostolov. V baziliko smo prispeli ob 15 uri, ko je bila ravno zaprta, pa smo imeli sreče, saj je mimo prišel ravno pater, kateremu je g. Joško povedal za nas in je prav za nas eno uro prej odprl baziliko. Potem smo se odpravili nazaj proti Beneškemu trgu na Kapitol, kjer je še danes sedež rimske občine. Po ogledu starega dela Rima, ki se razteza od Kapitolskega hriba do Koloseja, smo se odpravili še na ogled zadnje znamenitosti tega mesto. Predno pa smo prispeli do Koloseja, pa smo si ogledali še baziliko Mojseza.

Ob 18 uri smo se odpravili na avtobus in začeli zapuščati večno mesto. Potrebovali smo kar uro in pol, da smo se peljali 20 km iz Rima v Frascati na okrepčilo – rekli so okrepčilo, pa smo dobili skoraj večerjo. Ob 21.35 uri smo začeli zapuščati Rim, pred tem pa smo se poslovili od g. Jožka Pirca, ki se je res zelo potrudil, da nam bo Rim ostal v lepem spominu.

Domov smo se vračali po isti poti, kot smo prišli v Rim, na poti domov smo spali in domov prispeli točno ob 7 uri naslednjega dne, torej smo domov prišli v torek 30. oktobra 2012.

Potopis zapisala: Stevan in Neli Kunc, dne 1.11.2012

Lokacija:
Print Friendly and PDF