Na naši poti katehez o molitvi, bi danes in naslednji teden radi videli, kako nas milost Jezusa Kristusa na stežaj odpira za Trojico – Očeta, Sina in Duha, za neizmerno morje Boga, ki je Ljubezen. Jezus nam je odprl nebesa in nas usmeril v odnos z Bogom. On je to storil: odprl nam je ta odnos s Troedinim Bogom, Očetom, Sinom in Svetim Duhom. V Boga, ki ljubi človeka, ne bi nikoli imeli poguma verovati – Kako to, da Bog ljubi mene? – če ne bi spoznali Jezusa.

Dejansko so zapovedi, če jih globlje pogledamo, sredstvo, ki nam ga je Gospod podaril, da bi obranil našo svobodo, bodisi od notranjih pogojenosti, kot so strasti, kakor od zunanjega nasilja zlobnežev. ‘Ne-ji’ zapovedi so po drugi strani ‘da-ji’ za pristno rast svobode. Potrebno je poudariti še drugo razsežnost Dekaloga. S postavo, ki jo je Gospod dal po Mojzesu Izraelu, želi namreč z njim skleniti zavezo. 

V mesecu marcu molimo po papeževem molitvenem namenu, da bomo s prenovljeno globino živeli zakrament sprave in da bomo okušali brezmejno Božje usmiljenje. "Ko se grem spovedat, je to zato, da ozdravim, da poskrbim za dušo, da pridem vem z vedno večjim duhovnim zdravjem, da preidem iz bede v usmiljenje. V središču spovedi niso grehi, ki se jih izpovemo, ampak božanska ljubezen, ki jo prejmemo in ki jo vedno potrebujemo. V središču spovedi je Jezus, ki nas čaka, posluša in odpušča."

»Nekateri menijo, da je preudarnost čista krepost, neokužena. Kakor da bi šlo za nekakšno sterilizirano okolje. Vendar pa je preudarnost krepost vladanja. Kdor vlada brez preudarnosti, ne vlada dobro in dela slabe stvari, sprejema hudobne odločitve, ki vedno uničujejo ljudstvo. Preudarnost pri vodenju ni vedno ravnovesje. Včasih mora biti preudarnost neuravnovešena, da bi se mogle sprejeti odločitve, ki bi prinesle spremembo.

Frančišek se odpravlja na najtežje in najpomembnejše potovanje svojega pontifikata: bližina kristjanom, podpora pri obnovi države, uničene zaradi vojne in terorizma, iztegnjena roka bratom muslimanom. Uresničujejo se sanje Janeza Pavla II. Iraški kristjani papeža pričakujejo že 22 let. Janez Pavel II. je načrtoval romanje v Ur. Želel je začeti pri Abrahamu, ki ga priznavajo judje, kristjani in muslimani. 

Kličem te, Gospod, hitro mi pomagaj. Tako moremo reči vsi. Ne pravim tega jaz, to govori ves Kristus v pomenu skrivnostnega telesa. Je pa to govoril tudi kot človeška oseba. Ko je živel na zemlji, je Kristus molil kot človeška oseba, molil je k Očetu kot oseba s telesom, in to tako, da je celo potil krvavi pot. Takole beremo v evangeliju: Molil je še bolj goreče in njegov pot je postal kakor kaplje krvi. Kaj pomeni ta kri iz njegovega telesa drugega kot trpljenje mučencev celotne Cerkve?