Preskoči na vsebino


Umrl je Stanko Medvešček

V nedeljo, 14.julija, je preminil duhovnik Stanko Medvešček, ki je velik del svojega poklicnega duhovniškega poslanstva uresničil na Cerkljanskem in Idrijskem.

 

Gospod Medvešček se je rodil 7.decembra 1928 v Anhovem – Gorenje Polje. Po šolanju in študiju je bil leta 1952 posvečen v duhovnika. Prvo duhovniško namestitev je dobil v Stržišču pod Črno prstjo, a je bil kmalu imenovan za kaplana v Idriji, kjer je ostal pet let. Krajši čas je bil župnik v Podmelcu in nato od leta 1964 do 1979 dekan in župnik in v Cerknem. V Idrijo se je vrnil kot župnik in dekan za 14 let in leta 1993 iz Idrije na svojo željo odšel v župnijo Kromberk pri Novi Gorici, kjer se je zaključila njegova aktivna duhovniška pot. Ob upokojitvi se je s sestro Danico, ki je vse življenje skrbela zanj, preselil na dom v Gorenjem Polju, vendar le za kratek čas, saj je vmes posegla bolezen, ki ju je pripeljala v Dom Marije in Marte v Logatcu.

Gospod Stanko Medvešček je bil predvsem duhovnik v pravem pomenu besede, ki je svojo službo zvesto in odgovorno opravljal več kot 50 let. Med ljudmi je bil zaradi umirjenega in prijaznega nastopa priljubljen in spoštovan. Vedno je znal najti primeren način komuniciranja s preprostimi in izobraženimi ljudmi, s sobrati duhovniki in s predstavniki oblasti. Povsod, kjer je služboval, se je znal vključiti v življenje kraja in s svojimi sposobnostmi delovati tudi izven uradnega delokroga Cerkve, kar je posebna vrlina, saj je služboval pretežno v času, ki Cerkvi in duhovnikom ni bil naklonjen.

Gospod Medvešček je poleg svojih pastoralnih in katehetskih obveznosti, deloval na številnih drugih področjih in znal navdušiti: mlade za planinarjenje in druge dejavnosti, župljane za delovanje v skupnosti. Posebej ga je odlikoval njegov odnos do umetnosti, zlasti glasbe. Zelo rad je imel petje, igranje na orgle in klavir. Občasno se je spoprijel tudi s komponiranjem. Bil pa je tudi vnet zbiralec ljudskih pesmi in melodij. Po ustnem izročilu je zbral stare cerkljanske nabožne pesmi in jih iztrgal pozabi. Zavzel se je tudi za žrtve pobojev na Lajšah, ki jim je bila posvečena spominska svečanost leta 1991.Vodil je obnovo številnih sakralnih in cerkvenih objektov: župnišča v Cerknem, v Idriji cerkve Svete Trojice, cerkve Žalostne Matere Božje na idrijskem pokopališču, na njegov predlog je bila pod strokovnim vodstvom temeljito obnovljena tudi kapela Svetega Janeza Nepomuka pred mostom pod gradom. Te velike projekte je brez zagotovljenih finančnih virov, razen darov vernikov, izpeljal odgovorno in strokovno. V Idriji je doživel tudi največje veselje, kar ga lahko duhovnik, saj so se v času njegovega službovanja kar trije fante odločili za duhovniški poklic.

Za njegovo delo mu je Občina Idrija podelila Mrakovo nagrado.

Lani je Medvešček praznoval biserno mašo – 60 let duhovništva, v nedeljo, 14. julija, pa se je njegova življenjska pot zaključila. Pokopali je bil 17.julija, ob 17.uri na pokopališču v Gorenjem Polju. Župnija Idrija je organizirala avtobusni prevoz na jutrijšnjo pogrebno svečanost.

Po podatkih Stanke Močnik in Viktorije Likar

 

Zahvala župnije Idrija ob njegovem slovesu na pogrebu:

Govor na pogrebu gospoda Stanka Medveščka. Gorenje Polje, 17. julij, 2013

Duhovnik Stanko Medvešček, mi smo mu rekli gospod dekan, je v naši idrijski župniji deloval 19 let. Najprej pet let kot kaplan, potem pa je župnijo kot župnik vodil 14 let. Bil je tudi dekan idrijsko-cerkljanske dekanije.

Ko je prišel med nas je bil zelo vesel pripravljenosti sodelovanja v župniji – mladih pa tudi starejših. Sam je s tem nadaljeval in tako smo v župniji dobili dva izredna delivca sv. obhajila. Ker je imel kaplane, je veliko dela prepustil njim, posebno delo z mladimi. Kljub temu pa je vedno  očetovsko bedel nad vsem župnijskim dogajanjem. In če je bilo potrebno, je tudi primerno ukrepal.

Bil je umirjenega in preudarnega značaja. Tako je bilo tudi njegovo duhovništvo in delovanje med nami. Posebno se ga radi spominjajo takratni strežniki, veroučenci in pevci vseh župnijskih pevskih zborov, katerim je posvečal veliko svojega časa pa tudi glasbenega znanja.

V naši župniji je zapustil velik pečat na več področjih, za kar smo mu Idrijčani neizmerno hvaležni:

- zgled veselega, vdanega, narodno zavednega in globoko vernega duhovnika.

-Skupaj z njim smo se veselili in praznovali tri nove maše naših rojakov: Silvija Čibeja, Mateja Kobala in Aleše Rupnika.  

- Idrija pa je z njegovo pomočjo in darovi vernikov tudi bogatejša za tri strokovno popolnoma obnovljene sakralne objekte: najstarejšo cerkev Svete Trojice, ki simbolizira začetek živosrebrnega rudnika, Cerkev Žalostne Matere Božje na pokopališču in kapelo Svetega Janeza Nepomuka pred -mostom pod gradom.

-In kako dostojanstven je bil ob velikih praznovanjih – cerkvenih in krajevnih. V praznovanje 500 – letnice Idrije je vključil tudi župnijo, blagoslovitev (posvetitev) prenovljene pokopališke cerkve. Ob osamosvojitvi naše države Slovenije pa je na prireditvi nad vse slovesno blagoslovil novo zasajeno spominsko lipo v parku pred osnovno šolo.

Za delo, ki ga je opravil v naši župniji in našem mestu, mu je Občina Idrija na predlog ene izmed župnijskih skupin leta 2006 podelila najvišje občinsko priznanje – Nagrado Jožefa Mraka.

Ko je od nas odšel, se je za našo župnijo še vedno zanimal in se veselil vseh naših dosežkov. Še posebej spomina na nekdanjo porušeno cerkev svete Barbare, ki je na prenovljenem Mestnem trgu dobila svoje obeležje.

Leta 2002 smo mu pripravili slovesnost zlate maše, pri kateri smo se Bogu in njemu zahvalili za dolgoletno duhovništvo.

Zadnjič pa je bil med nami lani, ko je že zelo obnemogel, utrujen in bolan na invalidskem vozičku, skupaj z nami zapel Zahvalno pesem, zahvalo Bogu za 60-let duhovništva – biserno mašo. Tudi to je bil naš nekdanji gospod dekan, s solzo v očeh in podobo trpečega Jezusa…

Njegovi sestri Danici naša župnija izreka sožalje, Vam gospod dekan pa hvala  za vse in počivajte v miru.

Zapisala in prebrala gospa Močnik Stanka!

Nekaj slik iz pogreba

 

Nekaj iz spletne strani

Lokacija:
Print Friendly and PDF