Preskoči na vsebino


GOSPODOVO RAZGLAŠENJE - SVETI TRIJE KRALJI

Pred nami je praznik Gospodovo razglašenje ali Svetih treh kraljev.

Cerkveni praznik Svetih treh kraljev je eden izmed praznikov iz božičnega sklopa in se ga praznuje 6. januarja.

Praznik najbolj poznamo po tem, da so takrat prišli trije kralji k novorojenemu Jezusu in prinesli vsak po eno darilo.

V spomin na to danes na ta dan v jaslice postavimo te tri kralje: Gašperja, Miho in Boltežarja.

Ponekod (tudi pri nas) praznik imenujejo tudi tretji božič, večer pred njim pa tretji sveti večer.

S kralji se konča “božična doba” ali dvanajsterodnevje (dodekahemeron); demoni ne strašijo več ali divja jaga, ki je norela po nebu izgine z obzorja.


 

SVETI TRIJE KRALJI

Cerkveni praznik Svetih treh kraljev je eden izmed praznikov iz božičnega sklopa in se ga praznuje 6. januarja.

Praznik najbolj poznamo po tem, da so takrat prišli trije kralji k novorojenemu Jezusu in prinesli vsak po eno darilo.

V spomin na to danes na ta dan v jaslice postavimo te tri kralje: Gašperja, Miho in Boltežarja.

Ponekod (tudi pri nas) praznik imenujejo tudi tretji božič, večer pred njim pa tretji sveti večer.

S kralji se konča “božična doba” ali dvanajsterodnevje (dodekahemeron); demoni ne strašijo več ali divja jaga, ki je norela po nebu izgine z obzorja.

Zato je na ta dan in njegov predvečer veliko šeg in verovanj. Kristjani ob mraku zopet poškropijo in pokadijo s kadilom svoje domove. S kredo pa nad vrata napišejo letnico in prve črke imen teh kraljev (ta dva običaja se vedno bolj opuščata oziroma ju ljudje ne izvajajo), na primer 20+G+M+B+02 (kratice pomenijo Gašper, Miha, Boltežar).

V nemških deželah namesto G, M, B napišejo C, M, B, saj so pri njih imena kraljev malo drugačna, in sicer Caspar, Michael, Balthasar.

  • Samo poimenovanje dneva pravzaprav ni točno, saj Cerkev ne slavi treh kraljev, ampak Gospodovo razglašenje ali epifanijo (iz grške besede epihaneia, ki pomeni pojaviti, prikazati se). V epifaniji so zajeti zlasti trije dogodki, ki so, vsak pa svoje “razglasili” Kristusovo božanstvo: poklonitev modrih z Vzhoda, Jezusov krst v Jordanu in ženitovanje v Kani.

Zgodovina treh kraljev

V Evangeliju po Mateju, nič ne piše o kakšnih kraljih. Matej jih imenuje modri (magoi). Beseda namiguje na prebivalce Iranske visoke planote. Zastavljata pa se dve vprašanji, in sicer od kod izvirajo njihova imena in kako vemo, da so bili ravno trije?

 

Od kod izvirajo imena?

Od kod prepričanje, da so bili modri kralji in da jim je bilo ime Gašper, Miha (Melhior) in Boltežar?

Ker to ne moremo razbrati iz evangelija, je odgovor bržkone v tem, da se je zadeva spletla v pobožnem izročilu in napačnem poimenovanju nekaterih mest v stari zavezi, na primer Izaijevega stavka:

  • Množica velblodov te zagrne, dromedarji iz Midiana in Efe, vsi pridejo iz Sabe, zlata in kadila neso in veselo oznanjajo slavna Gospodova dela (60, 6) ali Kralji iz Tarza in iz Sabe bodo prinašali darove (Ps 72,10). Mnogi so mislili, da sta se s prihodom modrih uresničili prav ti napovedi.

Pobožno ljudsko izročilo, zapisano v armenski Knjigi detinstva (6. stoletje), pozna celo njihova imena.

  • Prvemu je bilo ime Melkon, na Vzhodu so mu rekli Melhior, kar pomeni “moj kralj je luč”; prišel je iz Perzije.
  • Drugemu Baltazar: prišel je iz Indije. Ime naj bi izhajalo iz dveh hebrejskih imen. Prvo je Belšaccar, grško Baltasar, v vulgati Balthassar in ga razlagajo iz akadijskega Bal-šar-ucur, “Bel, varuj kralja”. Drugo je Beltšaccar, v vulgati Bačtassar in ga razlagajo iz arkadijskega balatsu-ucur, “naj varuje svojo ženo”. Prvi člen imena Baal ali Bel pomeni v hebrejščini “gospod”. To je tudi babilonsko ime. Belsazar je bil babilonski kralj v 5. stoletju.
  • Tretji, Gašper, naj bi prišel iz Arabije. Ime izhaja iz latinskih oblik Caspar, Gaspa, Casparus, ki jih preko aramejskega ghizbar (zakladnik) razlagajo iz perzijskega gaz-bar, “ki nosi zaklad”; drugi ga izvajajo iz perzijskega imena Gathaspar, in ga povezujejo s staroperzijskim windahwarene, “ki ima sijaj”.

 

Zakaj trije kralji?

Iz Evangelija ne izvemo koliko jih je bilo. Da so bili trije, so sklepali iz tega, ker so prinesli tri darove. Izročilo glede njihovega števila zelo niha.

Na starih slikah sta včasih upodobljena dva, včasih trije. Najdemo pa tudi slike, kjer jih je sedem ali celo dvanajst.

Take slike so znane zlasti v Siriji, kjer so modre zelo častili. Na splošno je potem obveljalo, da so trije in da njihove ostanke hranijo v Kölnu, zato so tam zgradili njim v čast slovito katedralo, kamor so romali ljudje z vseh koncev (tudi iz Slovenije).

 

Sveti trije kralji v srednjem veku

Srednji vek je imel o treh modrih svoje predstave.

  • Melhior naj bi bil najstarejši in sivolas,
  • Boltežar mož,
  • Gašper pa mladenič dvajsetih let; tako naj bi simbolično predstavljali tri človekove starostne dobe.

Ali pa naj bi  simbolično predstavljali pogane – betlehemski pastirji so namreč zastopali Jude: Gašper naj bi bil  predstavnik semitov, Melhior jafetidov, Boltežar hamitov, zato so začeli upodabljati

  • Gašperja kot Azijca,
  • Melhiorja kot Evropejca,
  • Boltežarja pa kot Etiopca, črnca.

Tudi darove so jim razdelili:

  • Melhior kot najstarejši, naj bi Mesiji podaril zlato, ker je Mesija kralj (v ezoteriki simbol žareče popolnosti),
  • Gašper kadilo (amanacijo Božjega duha), ker je Misija Bog,
  • Boltežar pa miro (nežni vonj, ki ga oddaja oplemenitena materija), ker je Misija človek.

Vse to se je ohranilo do današnjega časa, kar lahko opazujemo tudi na slikah, kipih in v jaslicah: eden je starec, drugi mož, tretji pa črnec; vsi imajo krone ali kraljeva pokrivala, pred Jezuščkom pa so odkriti. Poklon svetih treh kraljev (na sliki) je najljubši motiv starokrščanske umetnosti, zlasti na sarkofagih od 4. do 5. stoletja.

 

“Trikraljevska” zvezda repatica

S tremi kralji je povezana zvezda, ki naj bi jo modri videli, da je vzšla na Vzhodu, jim kazala pot in v Jeruzalemu čudežno izginila, nato pa spet hodila pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete.

To zvezdo so imeli v prejšnjih stoletjih za komet in jo še danes tako upodabljajo. To tezo so potem znanstveniki najprej ovrgli, nato pa spet sprejeli.

Kitajski zapisi kažejo, da se je komet spomladi leta 5 pr. n. št. Prikazoval na nebu sedemdeset dni.

Drugi govorijo o konjunkciji Jupitra in Saturna, ki se vsakih 257 do 258 let tako približata, da sestavljata na nebu znamenje ribe; oba planeta sta se srečevala dvakrat tudi v Zodiakovem znaku Rib v 5. do 6. stoletju pr. n. št. Leta 7 pr. n. št. sta se oba planeta kar trikrat približala, da sta sestavila na nebu to znamenje.

Najnovejše astronomske analize, ki se opirajo na stare zapise in izročilo, govori o supernovi.

  • Kakorkoli že, znamenje prihoda Jezusa Kristusa, je resnično obstajalo!

Sveti trije kralji in ljudje

Pri nas in drugod je ob treh kraljih precej šeg.

  • Na mizo pride spet čudodelni božični kruh, od katerega dobi svoj delež tudi živina.
  • Priljubljenost Svetih treh kraljev je pomembno določala vreme. Trikraljevsko vreme namreč napoveduje zdravje in bolezen, življenjsko usodo, smrt.

 

Sveti trije kralji (Legenda)

Trije mogočni kralji so jezdili mimo oaz po peščenem morju. Tihotna noč je že visela nad puščavo. Posamezne skupine temnih palm so molče kipele kvišku in večne zvezde so utripale na visokem nebu, kot da bi pričakovale nekaj nenavadnega, nekaj slovesnega, kar ima prestvariti ves svet.

Vse je bilo tiho, upanja polno in je čakalo!…

Zdajci pa je dihnilo nekaj kot življenje v naravo in vse je zatrepetalo in zažarelo v veselju. Zašumele so palme in se sklonile druga k drugi – žarneje so zasijale nad njimi.

Izza obzorja je priplavala zvezda, večja in svetlejša od vseh drugih. V angelsko milobo je bila zavita in nikdar je ni bilo preje. Na zemlji pa je zavihral legak zefir in jo božal in sladke pesmi pel – o ljubezni.

“Pax hominibus!” je trepetalo v zraku in jo objemalo…

In sveta noč je nastopila v vsem svojem veličanstvu. Ljubezen je bila rojena, v sveti noči je bila rojena. Dopolnile so se sanje, ki so jih sanjala stoletja, uresničila so se težka pričakovanja narodov.

Sveti Trije kralji so se odpravili za ljubeznijo in so jo iskali in so šli za svetlo zvezdo, ki jim je na nebu pot kazala…

V betlehemskem hlevu je bila rojena ljubezen in na ostro slamo je bila položena… Tako je bilo sojeno od začetka…

In so prišli trije kralji in so pokleknili pred leseni jasli. S seboj pa so prinesli svetle zaklade, obilo zlata in kadila in vse so darovali mladi ljubezni; in svoje krone so sneli z glave in jih deli na tla in so ljubezen molili – sveti kralji.

Leta so minila in ljubezen je rasla; veseli so je bili ljudje, vesel je bi Gospod Bog. In takrat je zadonela visoka pesem ljubezni – Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe! – Ljubi svojega sovražnika! – Ne sodi, da ne bodeš sojen! –

A ljudje je niso poslušali; odpodili so jo od sebe in na križ so jo pripeli in krvavo so jo bičali, ljubezen, in trnovo krono so ji posadili na glavo.

  • Ljubezen pa je odvrnila: “Odpusti jim, oče, saj ne vedo, kaj delajo!” In ti poslednji glasovi umirajoče ljubezni so doneli kot žareče iskre v temoti. Potem pa je ljubezen izdihnila.

In razposajeni vojščaki pod križem so strgali suknjo raz njeno razbolelo telo in so jo razrezali na kose in vadlali zanje. Potem so jih vzeli in zaviti vanje so se razkropili kot kobilice po širnem svetu, vsenaokoli pojoč:

  • ”Mi vam oznanjamo ljubezen. Mi smo njeni apostoli!” Še danes hodijo po zemlji in po ovčji koži lahko spoznate volkove.

Truplo mrtve ljubezni so zakopali in težko skalo so položili na grob, da bi ne vstala nikdar več.

  • Ali vendar je vstala in zapustila tesno svoje ležišče in šla med ljudi. A ljudje je niso spoznali in le v redkokatero srce je posijala njena luč; množica pa je raje tavala naprej v temoti…

Še danes stopa med človeškim rodom plaho kakor otročaj. Ni si ustvarila kraljestva na tem svetu: srce človeško je njeno vladarstvo. Ni si zgradila zlatih oltarjev: srce človeško je njen oltar. Ni si sezidala velikih templjev: srce človeško ji je neizmeren tempelj.

Ali le malo je človekovih src današnji dan, malo svetih kraljev, ki bi stopali za ljubeznijo. (Ivan Tavčar)

 

Šege ob svetih treh kraljih

  • Na Gorenjskem so verjeli, da tiste kokoši, ki so na tri kralje dobile nekaj poprtnika, lisica ne more odnesti.
  • V Franciji je bila znana šega, da so vmesili v krušno test bobovo zrno in tistega, ki je zrno našel, oklicali za “bobovega kralja”.
  • Staremu imenu noči pred kralji “svetla noč” ustreza šega, da je morala tudi to noč, kakor v vseh treh svetih nočeh, goreti v hišah luč.
  • V skrajni zahodni Sloveniji, v Brdih, so gorele na večer pred praznikom luči, ponekod tri hkrati, za vsakega kralja ena, vsaka druge velikosti.
  • V škofjeloški okolici so pričakovali, kar je pri nas še nepojasnjena redkost, otroci darove tudi od svetih treh kraljev, nastavljali so jim čeveljčke in posode.
  • Tudi v Sloveniji so hodili “trikraljevi” koledniki, ki so imeli svoj začetek v srednjeveškem boguslužju.
  • V Beli krajini so se imenovali kraljitarji in so nosili zlate krone. Koledovali so še do druge vojne.
  • Neka dolenjska kolednica se je glasila takole:

Mi smo sveti trije kralji, Gašper, Miha, Boltežar.
Gašper jezdi narnaprej, ker za pot on narbolj vej.
Miha jezdi pa za njim, da se pogovarja z njim.
Boltežar je narnazad, ves je v portah, ves je zlat…
Če nam ne boste nč darval, vam bomo bajto spodkopal.

  • Staro izročilo je imelo trikraljevsko koledovanje tudi v Ljubljani. Od sholarjev so ga neznano kdaj prevzeli krakovski ribiči. Ti so z zvezdo prepevali in koledovali pred hišami.

 

... v pregovorih

Gašper, Miha in Boltežar zaznamujejo vstop v nov letni ciklus, ki ga narava podpira s tem, da se začne dan komaj opazno daljšati.

  • Nad Škofjo Loko so “astronomska” opažanja povzeli v reklo: O treh kraljih se dan toliko podaljša kolikor petelin zazeva ali kolikor petelin poskoči.
  • Pri podeželskem človeku je bilo daljšanje dneva nekoč povezano s novim upanjem. Ljudsko reklo zato pravi: Kralji se vrnejo, zimo obrnejo.

Vendar pa kralji ne “obrnejo” vedno zime, saj neki pregovor pravi, da bodo Sveti trije kralji zimo pripeljali.

  • V okolici Laškega pa pravijo: Če božičnik zmrzne, potem rada tudi pšenica pozebe.
  • V Slovenskih goricah pa: Če na treh kraljev dan sije sonce, mora stati živina pri svetlih (praznih) jaslih.
  • Iz Četene Ravni pa prihaja: Če je na tri kralje jasno, so vse leto prazne jasli, pa tudi: Če na tri kralje na jasnem sonce vzhaja, hlapec vriska (ker bo dosti žita), volk pa piska (ker bo malo krme).

Če je bil na dan Svetih treh kraljev megleno, so v Prekmurju napovedali kolero.

V Lipovcih so menili, da bo tisto leto dosti sena, če so na Svete tri kralje mlake.

  • V Gančanih pa, da bo tisto leto dovolj vina, če so na tri kralje potoki tekli.
  • Na Štajerskem okrog Laškega pa jutranja megla na treh kraljev dan napoveduje, da tisto leto ne bo jabolk.
  • Dež o treh kraljih (če teče voda po žlaku) obeta okrog Lendave dobro letino.
  • V Beli krajini pa pomeni dež “med božiči”, da bo živini primanjkovalo krme. In naprej: Če na tri kralje jasen dan bo, za dolgo zimo hrani seno.
Lokacija:
Print Friendly and PDF