Preskoči na vsebino


Jaslice v župnijski cerkvi

PREDSTAVITEV JASLIC

Nekega dne je Bog rekel : " Ustvaril bom majhno deželo, katere ljudje bodo imeli veliko srce. " In ustvaril je Slovenijo, majhno deželo na sončni strani Alp, katere ljudje so bili srčni in zvesti.  Ni jih bilo veliko, a so zato bili predani, kot še nihče. Bog je videl njihovo vero in glej, v dar jim je dal polno naravnih bogastev, ki jih je človek takoj opazil.

Najprej je Slovenec potreboval svoj prepoznaven simbol. Bog je to videl in dal mu je Lipo, katere listje je človek brez misli postavil za svoje. Vsako rojstvo je bilo zaznamovano z listom, vrezanim v zibelko, kjer je mati detetu pela, naj nikoli ne pozabi, da je slovenskega rodu.

Nato je dete zraslo v dečka, ki ga je premamil občutek svobode. Zato se je s svojim očetom odpravil na najmogočnejšo goro, ki jo je premogla ta majhna dežela. Bog pa je nadzoroval vsak njegov korak, da je deček s skupaj s svojim očetom prišel varno nazaj domov.

V poletnih mesecih se je deček pogosto odpravil na morje. Tam je občudoval prečudovito slovensko obalo, kjer je Bog združil mogočne klife in nežno morsko vodo. In fant je uzrl delo ljudi, ki so v solinah vsak dan dihali morski zrak in se prepotili v sončni pripeki.

Deček pa je zrasel v fanta. Ta pa je v svojem življenju potreboval razvedrilo. In Bog mu je dal talent, da je fant lahko zaigral na harmoniko. Ko jo je vzel v roke, je nje melodija zvenela po vsej deželi.

Življenje pa fantu na žalost ni dalo samo lepih in sončnih dni. Dalo mu je tudi temne noči. Temne so bile tako, kot je temna  Postonjska jama. Bog pa je videl fantovo stisko in pospešil čas, ki je fanta skozi temne dni popeljal kot vlak, ki drvi skozi temino postonjskih rovov.

Fant pa je rasel in kmalu je v sebi začutil ljubezen do dekleta. Bog je to videl in v dekletu prebudil, da je fantu to vračala. In skupaj sta odšla na Bled in se zapeljala do otoka, kjer sta v Marijini cerkvi pozvonila na zvon želja. In skrite želje so se jima uresničile.

Postala sta mož in žena, Bog pa ju je blagoslovil in zavezala sta se eden drugemu. Mož pa je potreboval denar, da bi lahko odplačal dolg. In videl je veliko čebel, ki so marljivo nabirale prah, v čebelnjaku pa so se po težkem delu lahko odpočile.

Mož pa se je odpravil na delo, kjer je vsak dan sekal drevesa. Ustvarjal je dolge hlode, ki pa so jih drugi delavci s pomočjo vode vsak dan napotili v dolino. Za to delo so uporabljali poseben sistem – klavže. In Bog je videl njih delo in ga obilno blagoslovil.

Po težkem delu pa je mož potreboval sprostitev. in odpravil se je v Planico, kjer so mladi fantje leteli kot orli. Bog jih je čuval in bedel nad njimi, da so pristali varno. In tako se je mož pridružil množici ljudi, ki so glasno spodbujali vse tekmovalce.

Žena pa je doma pridno pekla kruh, katerega moko so mleli v starem mlinu. Mlin zaradi revščine ni bil kos tistemu, na Muri, a je vseeno dovolj dobro opravljal svojo funkcijo. Žena pa je bila noseča in Bog ji je dal moči ter ljubezni, da je tako lahko napekla dovolj kruha za vso družino.

In kmalu se je rodil otrok. Starša sta bila presrečna in zahvaljevala sta se Bogu. In mož je šel in pod kozolcem pripravil veliko gostijo v čast novorojencu.

Tako kot se je otrok rodil v družinici, pa se nam bo na današnjo noč rodil Jezus. Rodil se bo za vsakega izmed nas, tako za revnega kmeta, kot za bogatega meščana. Rodil se bo tako za berača na ulici, kot za družino ki se greje ob topli peči. In v naša srca bo prinesel mir, ki ga bomo nato mi ponesli v to božično noč.

mladi iz župnije Idrija

Slike

Predstavitev v besedi in sliki




Lokacija:
Print Friendly and PDF