Skavti
Kdor se odloči za skavtstvo, se odloči za življenje polno doživetij. To smo doživljali tudi skavti v Idriji v zadnjih letih drugega tisočletja in v prvem desetletju tretjega tisočletja.
Zbirati smo se začeli v začetku leta 1997 – 18. oktobra smo pri Sv. Antonu imeli prve skavtske obljube. Nato je skavtski steg rasel in se krepil, prišli pa so tudi neugodni časi in leta 2010 je skavtski steg v Idriji zaspal.
Vendar pa je skavtstvo še vedno tlelo v srcih. Tako se je jeseni leta 2018 ponovno zbrala skupina mladih, ki je zopet želela živeti v skavtskem duhu. Pobudniki ponovne ustanovitve so bili: Matic Močnik, Žiga Munih Černilogar, Nina Ribar, Nuša Jež in Marko Rijavec. Izvedli so akcijo Luč miru iz Betlehema, odšli so na zimovanje ter tekom leta izvedli približno 5 srečanj.
V skavtskem letu 2019/20 so idrijski skavti začeli z rednimi srečanji. Ustanovili so vejo popotnikov in popotnic, ki je štela 11 članov. Vejo sta vodila dva voditelja: Tamara Velikanje (povabljena s strani pobudnikov) in Marko Rijavec, ki je hkrati prevzel tudi vlogo duhovnega asistenta. Imeli so 11 rednih srečanj med letom (bilo bi jih še več, če ne bi bilo epidemije), 3-dnevno zimovanje v Stržišču in 5-dnevni poletni tabor v Idrijskih Krnicah.
Sodelovali so pri projektu Luč miru iz Betlehema in se udeležili regijskega sprejema v Novi Gorici. V februarju se je voditeljica udeležila srečanja primorskega ognjišča. Dva bodoča voditelja sta se udeležila usposabljanja ‘Skavtska vzgoja’, en bodoči voditelj je poleg tega opravil tudi usposabljanje ‘Metodologija PP’.
V mesecu juniju so na zaključku skavtskega leta izvolili stegovodjo oz. vršilca dolžnosti (dokler ni bil uradno potrjen s strani Združenja). Funkcijo je prevzel Žiga Munih Černilogar.
Skavtsko leto 2020/21 so začeli z ustanovitvijo skupnosti voditeljev, ki šteje 8 članov. Izvršni odbor ZSKSS je 19. oktobra potrdil ponovno ustanovitev steg Idrija 1.
Zaenkrat v našem stegu deluje skupina popotnikov in popotnic (16-21 let), v načrtu pa je postopna oživitev veje izvidnikov in vodnic (11-15 let) ter veja volčičev in volkuljic (8-10 let).
Razmišljanja naših skavtinj in skavtov
Skavti so pomemben del mojega življenja že več kot 20 let. Ko sem bila še izvidnica, so bili zame velika pustolovščina, okolje, v katerem sem spoznala nove prijatelje in prostor, kjer sem lahko brezskrbno raziskovala naravo. V srednješolskih letih sem začela prevzemati odgovornost in se učila, kaj pomeni biti del skupnosti. V študentskih letih so mi skavti dali izkušnjo sveta. Z vodenjem različnih skupin in z udeležbo na taborih sem prepotovala lep del Slovenije, izkusila pa sem tudi kotičke izven naše dežele. Navdušenje nad skavti in načinom življenja se je ohranilo tudi na moji poklicni poti, kjer lahko črpam iz bogate zakladnice izkušenj in dajem naprej. In prav slednje, je bil tudi eden od razlogov, zakaj sem se pridružila skavtom v Idriji – da pomagam ustvariti močno skupnost, ki bo rodovitna in bo otrokom in mladim ponudila okolje, kot sem ga bila na svoji poti deležna tudi sama.
– Tamara Velikanje
Nikoli ne veš kaj lahko pričakuješ, ampak skrbi ni, ker je to vedno lepa avantura s prijatelji. Enkrat je to samo redno srečanje, kjer se naučimo nekaj novega, drugič je to poletni tabor, kjer en teden preživimo skupaj in se zabavamo, povezujemo ob različnih dejavnostih, se družimo ob ognju in seveda pride tudi do kakšnega prepira, ampak se kasneje ob spominu nanj največkrat le nasmejimo.
– Matic
Želiš spoznati skavte? Se rad družiš s prijatelji? Veliko časa preživiš zunaj? itd. Če ste na zastavljena vprašanja trikrat odgovorili z da ali pa z navdušenim »jaaaaa« kot je takrat mala Nina, potem preberite do konca.
Ko zbereš pogum in se pridružiš skavtom, pričakuješ kurjenje ognja, učenje vozlov, veliko pašte s tuno in bivakiranje. No, pa saj ko se udeležuješ srečanj in taborov je to vse res. Šele ko se ozreš nazaj po svoji skavtski poti ugotoviš, koliko trenutkov sreče, veselja, radosti in neustavljivega smeha ti je bilo danih. Da o novih prijateljih sploh ne govorim. Potem pa bum. Skavtov v Idriji ne bo več. OK. Grem naprej, življenje se odvija dalje. Pogrešam skavte. Končno, po dvanajstih letih prejmemo pobudo za ponovno ustanovitev stega Idrija 1. Ampak zadnjega tabora se pred desetimi leti nisem udeležila. Nisem dala obljube, kako bom voditeljica? Na srečanju se dogovorimo za usposabljanja in obljube. Srce mi kar skače od sreče, kot bi bila spet stara 10 let. Čas mine, udeležim se taborne šole, spet se v meni zbudi skavtski duh, spoznavam skavte s cele Slovenije. Počutim se, kot da je praznina zapolnjena. Potem pa končno, dam obljubo. Seveda se pri čestitkah na polno zjokam, ampak mi je vseeno. Na to sem čakala res dolgo. Počutim se sprejeto; ponosna sem nase.
Skavtinja in voditeljica sploh se postala zato, ker želim mlajšim dokazati, da je skavtstvo ni samo pašta in blato, vendar so skavti družina, ki ostane za vedno. Da jih učim in jim predajam svoje znanje in jih vodim po tej krasni poti. Da sem del njihove nepozabljive izkušnje in da jim pomagam zapolniti tisto praznino.
– Nina