… ali dan, ko Boga začnemo klicati “ata”.

Postati ves Božji, potopiti se v njegovo ljubezen, nadeti si Kristusa! Tako se začne odraščanje in pot vere vsakega kristjana – da postaneš sin ali hči samega Boga. Mar obstaja še lepši začetek?


Krst otroka je blagoslov za družino, vendar pomeni več kot samo blagoslov. Krst odpre vrata v skupnost Cerkve. Po njem bo otrok lahko prejel še druge zakramente, saj postane del Kristusovega telesa. Zato bo deležen Kristusovega odrešenja in večnega življenja.

Otrok, ki se še ne zaveda in se ne more odločati je krščen v veri staršev, zato je potrebna priprava staršev na krst otroka. Ta je potrebna za prvega in drugega otroka.

Kako se pripraviti na krst otroka?

Še pred otrokovim rojstvom se z duhovnikom dogovorite za pogovor o pripravi krsta. Udeležite se skupne priprave staršev na krst otroka v naši dekaniji. Po opravljeni skupni pripravi se z duhovnikom, ki bo krstil dogovorite za datum krsta.

Botri

Botra izberejo pri krstu starši, pri birmi birmanec in starši. Potrdilo za botra izda župnik župnije, v kateri je boter član župnijskega občestva (kjer biva in ne kjer je krščen). Potrdilo se izdaja botru osebno. Pri tem priporočamo pastoralni pogovor z botrom o pomenu botrstva.

Merila za izbiro botra naj upoštevajo, da je član katoliške Cerkve in da mu ni bila naložena ali razglašena nobena cerkvena kazen. Izpolniti mora šestnajst let, razen če iz upravičenega razloga župnik ali krstitelj sodi, da lahko dovoli izjemo. Naj ne bo oče ali mati krščenca ali birmanca. Boter je lahko, kdor je že prejel vse tri zakramente uvajanja (krst, birmo in evharistijo), naj bo dovolj zrel, zmožen in voljan opravljati to službo. Naj živi primerno veri in nalogi, ki jo bo sprejel. (prim. ZCP, kan. 874).

Kristjanom, ki živijo v izvenzakonski skupnosti, ali so samo civilno poročeni, ni dovoljeno biti boter. Prav tako ni dovoljeno biti boter tistim kristjanom, ki niso poskrbeli za versko vzgojo svojih otrok. Botri so lahko tisti kristjani, ki so cerkveno poročeni, a so se ‘ločili od mize in postelje’, pod pogojem, da niso sklenili novega partnerskega ali civilnega razmerja. Krščeni, ki je član nekatoliške cerkvene skupnosti, je lahko hkrati s katoliškim botrom samo priča krsta (prim. ZCP, kan. 874 § 2).

Glede botrov je potrebno upoštevati tudi kan. 873 ZCP, ki določa, da ima krščenec botra ali botro. Lahko pa ima tudi botra in botro. Cerkveno pravo zato ne dovoljuje možnosti dveh botrov ali dveh botric. V primeru, da starši ne morejo najti primernega botra ali botre, je dovoljeno podeliti zakrament tudi brez botra.  Tudi v tem primeru velja, da ne moreta biti istočasno boter in priča dva moška ali dve ženski.