Težko je gledati stvari ljubljanskih ulic, kakor da se dogajajo nekje drugje, se zdi, kakor iz filma, pa je vendarle res, kar vidimo in kar slišimo. Ne bomo se delali pravičnike, ne bomo vzdigovali prsta in sodili, kar ne vemo, obsoditi pa moremo tisto, kar poznamo, torej tudi tisto, kar se skriva v naših prsih. 

Če vidim kje težavo, se mi zdi, da je v tem, kako smo se začeli pogovarjati med sabo. Morda tudi vi med vsemi temi nasprotujočimi si mnenji pogrešate vsaj malo več vljudnosti? Vsaj malo več zavesti, da se, tudi ko smo si na nasprotnih bregovih, pogovarjamo s človekom? Kakor da smo se ji odrekli, kakor da zmore vsak reči vsakemu, kar mu prvo pride na misel – ali na jezik, ne da bi se sploh ustavilo v pameti. In potem ni nič čudnega več, da je tako, kot je, vedno ko kdo koga obstreljuje z granatami, mu bo ta postavil zid – in se ne bo pogovarjal z njim, temveč bo samo streljal nazaj, z istimi ali še hujšimi naboji. Saj se vendar vsakdo ob streljanju počuti ogroženega in potem ne posluša več, samo gleda na to, kako bo obranil samega sebe. In potem je zraven še vodni top in solzivec in apokaliptični prizori na slovenskih cestah … Ljubezen pa in spoštovanje sta v tem primeru zadnja skrb.

Moramo razumeti, da tako ne gre. Pa ne govorim o osladni prijaznosti, govorim o spoštovanju, o občutku, ki ga moramo dati drug drugemu, da je za nas še vedno človek, da ga tako dojemamo in tako ravnamo z njim. Drugače povedano, da spet postanemo nekoliko bolj gentlemanski drug do drugega. Biti gentleman pa pomeni biti dovolj nežen do drugega, nežen, ne mehkužen, biti nekoliko bolj viteški. Se spomnite vitezov iz davnine? Vitez je nekdo, ki svojo ljubo reši pred ogenj bruhajočim zmajem, predvsem pa pred tistim zmajem, ki bruha iz njega samega. Obvarovati nekoga pred svojo slabo voljo, svojo grdobijo, čustvi, pred nasiljem, tudi besednim nasiljem, to pomeni biti plemenit. Gentlemanski. 

Biti nežen torej pomeni biti dovolj občutljiv, da človeka pred seboj razumemo in mu damo tistega, kar res potrebuje. Beseda mora postati Bližina, potem je boljša od tišine.

Vaš župnik Marko