Podobno kot je mesec maj posvečen Mariji, je mesec junij posvečen Jezusovemu srcu. V tem času namreč vedno obhajamo tudi praznik Srca Jezusovega. Zgodovina češčenja Jezusovega srca ima svoje korenine v apostolski dobi. Evangelist Janez piše o učencu, ki ga je imel Jezus rad in ki je pri zadnji večerji slonel na Jezusovih prsih (Jn 13,15). Apostol Pavel pa je imel svoje vernike rad v Ljubezni Jezusa Kristusa (Flp 1,8). Pravo pobožnost k Jezusovemu srcu so širili srednjeveški mistiki, posebno še sveti Bernard in sveti Bonaventura, pa tudi sveti Bernardin. V tem času so nastale tudi Litanije Srca Jezusovega, ki jih je za vso Cerkev uvedel papež Leon XIII. leta 1887, pri nas jih je posebej pospeševal škof Anton Bonaventura Jeglič.
Litanije v grščini pomenijo prošnjo, s katero se človek obrača na Boga. Gre za dialoško obliko molitve, kjer se ponavljajo vzkliki, ki želijo Božje srce nagniti k usmiljenju. V hebrejščini je čustvo usmiljenja locirano v maternici, kar si lahko predstavljamo kot naklonjenost matere do otroka. Podobno kot mati ne more pozabiti svojega otroka, pravi prerok Izaija, tako nas Bog ne bo pozabil. Božji spomin pa pomeni njegovo delovanje v prid človeku, zato se sklada z odrešenjem. Kristjani verjamemo, da je Božje srce vir usmiljenja in ljubezni.
Ko govorimo o srcu, enostavno ne moremo mimo pojma ljubezni, saj je prav srce simbol za ljubezen. Jezusovo Srce nam torej predstavlja globine Kristusove Božje-človeške ljubezni, ki se daruje za ljudi. Častiti Srce Jezusovo torej pomeni častiti Jezusovo osebo z vidika njegove odrešenjske ljubezni, zato mu vzklikamo: Srce Jezusovo – usmili se nas
Vaš vikar Alan
foto: https://www.ncregister.com/blog/where-did-devotion-to-the-sacred-heart-of-jesus-come-from