Nov postni prt v župnijski cerkvi sv. Jožefa Delavca in sv. Barbare

25. februarja 2024, na 2. postno nedeljo, je župnik Marko Rijavec pri dopoldanski maši v župnijski cerkvi blagoslovil nov postni prt, izdelan iz idrijske čipke. V letošnjem postnem času bogati lepoto bogoslužnega prostora in vernike vabi k poglobljenemu razmišljanju in molitvi.  

Umetelno izdelan tako pokriva srednjo sliko triptiha nad oltarjem, kjer je upodobljen Vstali Kristus med podobama sv. Barbare in sv. Jožefa Delavca, zavetnikoma idrijske župnije. Prt v višino meri 3 m, širok pa je 1,5 m. Je klekljan, kakor se za Idrijo spodobi. Sovpada z barvitostjo ambienta župnijske cerkve, ki je bogato okrašena s slikami Staneta Kregarja.

Sliko na štiri dele deli križ bele barve v vzorcu meandra, značilnem za grško in rimsko kulturo. Zaradi neprekinjenosti meander simbolizira neskončnost in večni tok stvari, je pa tudi simbol prijateljstva, ljubezni in predanosti, ki se nikoli ne konča. Prečna črta seka navpičnico točno nad srcem Vstalega Kristusa, katerega zakrita podoba proseva skozi čipke. Na temnih barvah, ki prevladujejo na spodnji strani slike, so tri kaplje krvi. Temne barve proti vrhu prehajajo v svetle, dokler v soncu velikonočnega jutra ne zažari križ rešenja.

Vsem sodelujočim, pri nastajanju čudovite mojstrovine, se je g. Rijavec zahvalil za odlično opravljeno delo.

Ideja, zasnova in risanje vzorcev:

Anica Jereb

Klekljarice:

Ivanka Čibej

Milica Erjavec

Katja Gnezda

Andra Jereb

Silva Makuc

Mimica Pellis

Marta Simnovčič

Marija Tominec

Ljuba Tratnik

Delo povezovala in prt sešila:

Ljuba Tratnik

Tehnična pomoč in svetovanje:

Jure Jereb in Anica Kovačič

Za izdelavo prta je avtorica narisala 17 različnih vzorcev, iz katerih so klekljarice izdelale 63 kosov v 8 različnih barvah. V preteklem letu, 1. avgusta, je povezovalka celotnega projekta Ljuba Tratnik, naredila poskusni vzorec. Na podlagi pozitivnega rezultata poskusnega vzorca so se ustvarjalci odločili in kot material za izdelavo izbrali kvačkanec Unitas, debeline 15. Sredi septembra so se klekljarice zavzeto lotile dela. V prvi polovici januarja so bili vsi kosi in koščki izgotovljeni, 19. februarja je bil prt sešit, 24. februarja pa so z njim pokrili sliko Vstalega Zveličarja.

Zgodovina postnih prtov je bogata. So poslikane tkanine, ki od pepelnice do velike noči zakrivajo oltarje v cerkvah. V preteklosti so nastali kot izraz ljudske pobožnosti v postnem času, ko naj se človek zazre vase in naj se ne spogleduje z oltarjem in oltarnimi podobami. Bili so izraz človekovih prizadevanj, da bi se tudi na ta način poklonil in zahvalil Bogu za odrešenje. So kakor jaslice, okras cerkve, cerkvenemu letu primerni. So del zgodovine slovenskega in drugih narodov, ki živijo v našem delu Evrope.

Prvi postni prti so bili poslikani v devetem stoletju in so najprej prekrivali le križe in svete podobe, nato pa celoten oltarni prostor. V stoletjih so postajali tudi umetniško vrednejši in poslikani z motivi iz Svetega pisma, še posebej iz Jezusovega trpljenja in starozaveznih zgodb o Adamu in Evi, Noetovi barki in Mojzesovi poti na goro Sinaj. Vzrokov za nastanek postnih prtov je veliko. Prvotni namen je bil zakritje oltarja v postnem času. Bogata poslikava postnih prtov pa je služila tudi verskemu poduku. Postni prti so bili Biblija za tiste, ki niso znali brati, t. i. »Biblia pauperum,« V srednjem veku so bili v rabi po vsej Evropi. Ko je cesar Jožef II. konec 18. stoletja prepovedal romanja, pobožnost križevega pota na prostem in pasijonske igre, je prepovedal tudi postne prte. Tako jih je pozabilo tudi ljudstvo.

Danes so spet v rabi, predvsem na avstrijskem Koroškem, kjer se je veliko teh dragocenosti ohranilo. Spoštujejo jih tako slovensko kot nemško govoreči.

Odkar pomnimo, so v Idriji oltarno sliko in križ pokrili s temno tkanino na tiho nedeljo, dva tedna pred veliko nočjo. Križ je duhovnik odkril na veliki petek pri obredu čaščenja križa, ko je trikrat zapel: »Glejte les križa, na katerem je zveličanje sveta viselo«. Sliko pa so odkrili pri obredu vstajenja ob petju trikratne aleluje.

Nekaj misli sodelujočih pri izdelavi postnega prta

»Porabljeni čas za delo na takem projektu se ne meri v urah niti se ga ne vrednoti v denarju. Izdelano je z ljubeznijo, Bogu v slavo, je izraz vere in upanja, kot molitev …«

»Arhitekt, ki je izdelal načrt za gradnjo župnijske cerkve, je bil učenec mojstra arhitekta Jožeta Plečnika. Tega velikega moža je pri njegovem ustvarjanju vodila misel: »Za Boga vedno le najlepše!« Mislim, da je ta misel vpletena tudi v umetelno izdelan idrijski postni prt.«

»Pridite pogledat, klekljarsko-postno zgodbo pripoveduje! Vsak del pripoveduje o Idriji, o klekljanju, o nas, o preteklosti in sedanjosti, o veri, upanju, ljubezni, življenju, ki je sestavljeno iz temnih in svetlih trenutkov in dni. Postojte, se začudite, zamislite. Križ zažari …«

Besedilo: Anica Jereb in Anica Kovačič

Fotografije z dogodka

avtor fotografij: Gregor Kacin