»Glejte, zdaj je čas milosti, glejte, zdaj je dan rešitve!« (2 Kor 6,2) Prav ta postni čas, tako nepriljubljen čas, čas odpovedi in žrtve, čas, ki je tako strašansko drugačen, prav zato, da se vsaj enkrat toliko zaustavimo v svojem avtomatizmu, čas, ko končno pomislimo, če lahko naredimo kaj, kar delamo »vsak dan«. Čas, ko zaradi te globoke pozornosti pomislimo, zakaj nekaj počnemo.
Zato je post »čas milosti«. Zato je post »dan rešitve«. Ker večino težkih in hudih stvari naredimo avtomatsko, ne da bi se zavedali, da gre za kaj slabega, ker so to pač stvari, ki se z naše perspektive zdijo čisto v redu, pa čeprav lahko koga ranijo. V postu pa se ob vsaki stvari ustavimo. Ne delamo avtomatsko. Pomislimo, ali kaj smemo delati, pomislimo, ali je prav, da počnemo, kar počnemo. Pomislimo, ali bi bilo bolje kaj narediti drugače. Zato je to tako milosten čas. Pomaga nam ozavestiti, kje smo. In predvsem, kje bi morali biti.
Tako znotraj življenja, ki se nam zdi »čisto v redu«, zaslišimo klic Boga. »Zdaj govori Gospod: Obrnite se k meni z vsem srcem, s postom in z jokom in s srčno bolečino!« (Jl 2,12) Klic Boga, naj se vrnemo k njemu, naj se vrnemo tako, da obžalujemo stanje, v katerem smo danes, preprosto zato, ker na način, ki ga živimo danes, ne moremo več dobro funkcionirati. Če smo v postu zelo neavtomatski in ravno zato tudi zelo iskreni do sebe, torej nepopustljivi, če se resnično ustavimo, opazujemo, poslušamo svoje življenje in stvari, ki se dogajajo v njem, bomo ugotovili, da je v našem življenju veliko stvari zlomljenih, ranjenih, potrebnih pozornosti in ljubeče skrbi. Da veliko stvari potrebuje spremembo.
Izkoristimo ta čas, da vse to popravimo. Ne pozabimo na postna orodja, ki nam jih daje Jezus. Dobra dela, ki nam spet pomagajo videti bližnjega, mu prisluhniti, ga postaviti v svoje obzorje odločanja. Molitev, ta nam pomaga spet videti Boga, ga spet upoštevati in mu dati prostor med svojimi željami. Odpoved, ki nam pomaga spet vzpostaviti pravi odnos do stvarstva, do dobrin, ki jih jemljem zase; da vzamem to, kar potrebujem, in ne, kar bi streglo mojemu udobju.
Tako bo postni čas postal bolj zavestna pot dobrih izbir in odločitev, ki imajo en sam namen, doživeti tudi na svoji koži velikonočno spremembo, smisel, veselje, življenje.
Vaš župnik Marko