V oktobru obhajamo kar dva Marijina godova: to sta Rožnovenska Mati Božja in Fatimska Mati Božja. Prvi god je spomin na zmago nad Turki v bitki pri Lepantu, ki se je zgodil v nedeljo, 7. oktobra 1571. Vrhovni poveljnik krščanskih dežel je to zmago pozdravil kot Marijin odgovor na pobožno molitev rožnega venca. Papež je namreč ukazal post in molitev v priprošnjo Mariji. Ob zmagi naj bi papež imel tudi videnje, v katerem je spoznal, da so kristjani zmagali, in se je za to zahvalil Mariji.

Drugi god pa je spomin na Marijina prikazovanja v dolini Irija, ki so se začela 13. maja 1917 in se ponavljala vsakega trinajstega dne v mesecu do oktobra istega leta. Lokalni škof je po preiskavi objavil Pastirski list o češčenju rožnovenske Matere Božje v Fatimi, v katerem je potrdil, da so videnja treh otrok verodostojna.

Pa se zaustavimo nekoliko ob Marijinih prikazovanjih. Ta se od leta 1846 odvijajo v različnih krajih, predvsem v Evropi (La Salette, Lurd, Fatima, Garabandal, Medjugorje). V vseh teh primerih se je Marija prikazala izključno otrokom, kar pomeni, da išče preprosta in nenarejena srca za svoja sporočila. Če pogledamo na videnja z vidika vsebine, lahko hitro opazimo dve stalnici, ki se pojavljata v vseh Marijinih sporočilih: to sta molitev in post ali žrtve, kajti v ospredju prikazovanj je predvsem spreobrnjenje človeških src.

Osebno vidim Marijina prikazovanja kot svetopisemske preroke, ki opominjajo ljudi, naj se spreobrnejo. Povsem sem tudi prepričan, da se Marija ne bi nikoli prikazala, če bi ljudje v Evropi živeli svojo vero. Ker pa je ta podvržena razkristjanjenju, nas mora nebeška Mati pocukati za rokav in prositi, da spremenimo svoje življenje, ker sicer drvimo v prepad.

Naj nam bo mesec rožnega venca priložnost, da obnovimo svojo molitev k Bogu, ki edini spreminja naša srca.

Vaš vikar Alan