Velikokrat sem imel priložnost opazovati, kako se ljudje med seboj pogovarjajo, in nemalokrat sem opazil, da govorijo drug mimo drugega. Ko se pogovarjamo, ni samoumevno, da se tudi slišimo. Da bi drugega zares slišali in vstopili v njegovo pripoved, je potrebno imeti »poslušno srce«.

Ko je Salomon nastopil svojo kraljevo vlogo, mu je Gospod rekel: »Prosi, kaj naj ti dam!« (1 Kr 3,5) Salomon je odgovoril: »Daj svojemu služabniku poslušno srce, da bo znal vladati tvojemu ljudstvu in razločevati med dobrim in hudim!« (1 Kr 3,9) Salomona naj bi prošnja spominjala, da prihaja vsak dar od Gospoda. Presenetljiva pa je vsebina prošnje, saj je Salomon prosil za poslušno srce. Od poslušnosti bo odvisno, kako bo vladal Božjemu ljudstvu in kako bo znal razločevati med dobrim in hudim. Salomon bo kot kralj moral poslušati Gospoda in imeti pred očmi njegove zapovedi, moral pa bo poslušati tudi ljudi, če bo hotel pravično vladati in razsojati ljudem njihove zadeve.

Poslušnost ni samo naloga kralja, ampak celotnega Božjega ljudstva in vsakega posameznika. Credo, ki ga judje izpovedujejo se začenja prav z besedami: »Poslušaj, Izrael« (5 Mz 6,4). Te besede je Mojzes položil na srca Izraelovih otrok kot nekakšno oporoko, ki naj jih spremlja na poti v obljubljeno deželo. Ko govorimo o poslušnosti Bogu, ne gre samo za »slišati«, kar nam govori, ampak pomeni to tudi »izpolniti«. Ko bo Izrael poslušal Boga, bo v življenju uspešen.

Vsem šolarjem, ki začenjajo novo šolsko leto, z g. župnikom voščiva, da bi vselej imeli poslušno srce, ki naj napolni njihov um z življenjsko modrostjo.

Vaš vikar Alan