V Apostolskih delih 2,1-13 beremo o prihodu Svetega Duha nad Jezusove apostole. Zunanja znamenja prihoda Duha so ognjeni plameni nad glavami  apostolov in dar govorjenja v tujih jezikih. Gre za posebno obliko govorjenja, saj so ljudje, ki so apostole poslušali, razumeli, kaj ti govorijo: »Glejte, ali niso vsi ti, ki govorijo, Galilejci? Kako, da jih slišimo vsak v svojem maternem jeziku?« (Apd 2,7-8)

Govorjenje v jezikih je torej v prvi vrsti namenjeno oznanjevanju evangelija. Zato lahko tako obliko oznanjevanja razumemo kot izpolnitev Jezusove obljube pred vnebohodom, ko je učencem obljubil Svetega Duha, da bodo njegove priče do skrajnih mej sveta (Apd 1,8). Pričuje lahko samo, kdor je prejel Svetega Duha in kdor to pričevanje podaja na razumljiv način. Apostolska dela navajajo, da je bilo oznanilo Jezusovih učencev uspešno, saj se jim je tisti dan pridružilo kakih tri tisoč ljudi (Apd 2,41). Ti, ki so slišali Božjo hvalo v lastnem jeziku, so bili pobožni judje izmed vseh narodov (Apd 2,5). Niso pa vsi sprejeli tega pričevanja, saj so se nekateri norčevali iz apostolov, češ da so se napili sladkega vina (Apd 2,13).

Razodetje Duha na binkošti pomeni preobrat tega, kar se je zgodilo v Babilonu. Tam so ljudje želeli zgraditi stolp, da bi prišli do Boga, sedaj pa se sam Sveti Duh spusti z nebes na ljudi. V Babilonu so ljudje začeli govoriti različne jezike in bili razkropljeni po svetu, sedaj se te meje izničujejo in Cerkev lahko po vsem svetu hvali Boga v lastnem jeziku, saj se Božje sporočilo daje razumeti v vseh jezikih. Tudi Slovani imamo že od sv. Cirila in Metoda dalje to prednost, da lahko poslušamo Božjo besedo v našem jeziku in jo zato tudi razumemo.

Če malo aktualiziram, se mora vsak kristjan in še posebej oznanjevalec evangelija potruditi, da bo posredoval oznanilo evangelija na primeren in razumljiv način današnjemu poslušalcu.

Vaš vikar Alan