Na pepelnično sredo bomo znova zaslišali duhovnikove besede: »Spreobrni se in veruj evangeliju!« Postni čas, v katerega vstopamo, nas vabi, da poglobimo svojo vero. Tega seveda ne moremo storiti brez spreobrnjenja. Kaj pa spreobrnjenje sploh pomeni? Grški izraz, ki se skriva za to besedo (metanoia), pomeni globoko spremembo v načinu razmišljanja, čutenja in presojanja stvari.

V Novi zavezi izraz označuje popolno spremembo, ki jo mora opraviti tisti, ki sprejme Kristusovo sporočilo. Gre za drug način razmišljanja o trenutnih etičnih, kulturnih, političnih in družbenih vrednotah. Tukaj lahko mirno uvrstimo evangeljske blagre kot kriterij krščanskega spreobrnjenja. Jezusovi blagri spreminjajo naš pogled na svet. Če pa spremenimo svojo optiko, posledično začnemo tudi ravnati drugače, kot smo bili navajeni.

Pri spremembi mišljenja in ravnanja nam pomagajo trije stebri postnega časa: molitev, post in miloščina. Molitev v prvi vrsti ureja naš odnos do Boga, ko namreč molimo, se pogovarjamo z njim. Post nam pomaga premagovati samega sebe, se pravi, kali zla, ki so v nas. Večkrat se ljudem zdi, da so grehi nekaj prijetnega in da se jih da zlahka odpraviti. Ko pa se jih skušamo rešiti, vidimo, da ne gre za tanke niti, ki bi jih lahko takoj pretrgali, ampak za verige, iz katerih se ne moremo rešiti. Za to nam na pomoč prihaja post, ki nam daje moč, da se počasi izvijemo iz okov greha. Miloščina pa ureja naš odnos do bližnjega. Gotovo so ljudje, ki potrebujejo našo pomoč, še bolj kot materialno pa naši bližnji rabijo duhovno podporo: naš čas in dobra dela, ki jih lahko storimo zanje.

Molitev, post in miloščina so tako trije izrazi ljubezni, ki so usmerjeni vsak k svojemu cilju. Molitev izraža našo ljubezen do Boga, post do samega sebe, miloščina pa do bližnjega. Če je torej to v prvi vrsti vprašanje ljubezni, se moramo vprašati, kaj bomo v tem postnem času storili, da bosta naše spreobrnjenje in naša ljubezen resnična.

Vaš vikar Alan