V mesecu maju se obračamo na Marijo z Lavretanskimi litanijami Matere Božje. Pobožnost izhaja iz italijanskega Marijinega svetišča v Loretu, kjer jih molijo že od leta 1558, kmalu pa jih je odobril tudi papež za celotno Cerkev. Znano je, da so Jezusovi učenci od samih začetkov Marijo slavili kot »blagoslovljeno med ženami« in računali na njeno materinsko priprošnjo. V litanijah tudi mi nazivamo Marijo z različnimi imeni, tako jo npr. imenujemo »Skrinja zaveze«. V skrinji zaveze so stari Izraelci hranili mano, Mojzesovo palico in tabli postave. Marija je kot nova skrinja zaveze, ki je v svojem telesu hrani kruh življenja, Kristusa. Imenujemo jo tudi »Zgodnja danica«. Kot je ta zvezda mornarjem naznanjala skorajšnji vzhod sonca, tako nam Marija naznanja rojstvo Jezusa.

K Mariji se zatekamo verniki, k Mariji so se zatekali tudi papeži. Znano je, da je Janez XXIII. pred drugim vatikanskim koncilom obiskal Loreto, da bi prosil blagoslova za delo koncila. Za njim so papeži čutili potrebo, da litanije dopolnijo z novimi vzkliki. Ob sklepu koncila je tako Pavel VI. vpeljal vzklik »Mati Cerkve«. V vsesplošni krizi, ki jo doživlja družina, je Janez Pavel II. Mariji zaupal družino in vpeljal vzklik »Kraljica družine«. Papež Frančišek pa je ob perečih vprašanjih današnjega časa vpeljal še vzklike »Mati usmiljenja«, »Mati upanja« in »Tolažba migrantov«.

Marijo lahko nazivamo z različnimi imeni, pa vendar bo najpomembnejša njena sredniška vloga – tisti »prosi za nas«, ki jo vsa Cerkev naslavlja na Marijo, je izraz zaupanja v njeno materinsko priprošnjo in posredovanje pri Bogu.

Vaš vikar Alan