Leta 1999 je službo kaplana v naši župniji sprejel takratni novomašnik Simon Vendramin. Na našem prvem srečanju mladinske skupine nam je razdelil listke, kamor smo morali zapisati vsebine, o katerih bi se želeli pogovarjati. Sam sem na listek zapisal :

Želim si spoznati delovanje Svetega Duha.

Kmalu zatem smo stopili v sveto leto 2000. Neke noči, ko sem se z avtom vračal iz Ljubljane, sem že zavil na uvoz za avtocesto, ko sem ob stari cesti zagledal avtoštoparja, ki je čakal na svoj prevoz. Ubogal sem notranji glas, ki mi je rekel, naj se obrnem in ga vzamem v avto. Po poti do Vrhnike sem v pogovoru zaznal, da je fant član binkoštne skupnosti, da je poln duha in svetopisemskih besed. Preden je izstopil, sva skupaj molila iz izročila življenje Odrešeniku.

Ob prvi priložnosti sem pri gospodu Simonu preveril pristnost nenavadnega duha, ki sem ga izkusil na svoji poti iz Ljubljane. Simon mi je razložil, da je to Sveti Duh in da imamo tudi znotraj katoliške cerkve skupnosti, ki hočejo živeti prav iz moči Svetega Duha. Na njegovo povabilo sva se skupaj udeležila letnega srečanja molitvenih občestev Prenove v Duhu, ki je tisto leto potekalo v Izoli. Med srečanjem sem v cerkvi sedel zraven moža na invalidskem vozičku. Po sveti maši je potekala molitev za ozdravljenje. K invalidu je pristopil laik in položil roke nad njegovo glavo. Nato je nekaj časa molil in izrekel besede:

Jezus ti pravi: Vstani in hodi.