Dragi birmanci in birmanke!

Vsako leto se veselim praznika svete birme. Verjamem, da nisem edini. To je zato tako lep dan, ker se takrat v naši cerkvi res zgodi prihod Svetega Duha! Kako to vem? Ker se v zraku tako zelo čuti mladost, veselje, upanje, ki nam ga prinašate mladi, ker je takrat v cerkvi res lažje verjeti, da je Bog še vedno na naši strani, da nam daje rasti, da nam daje moči, da začnemo spet znova, da si spet upamo biti drugačni, kakršen je ta čudni svet. To je vzdušje Svetega Duha!

To v našo Cerkev prinašate vi! Vi, ki si danes upate reči Jezusu »da«, mu slediti in na poti za Njim živeti taki, kakršni ste – z vso energijo, upanjem, močjo, tudi navihanostjo in nepričakovanostjo, ki jo prinaša mladost, pa četudi vas kdaj odrasli pospremimo z nerazumevanjem, nesprejemanjem in z grdimi pogledi, ker niste taki, kakršni smo (bili) mi.

Rad bi vam rekel, da je to normalno. Ker ste mladi za Cerkev, za naše ustaljene in malce utrujeno krščanstvo kakor Sveti Duh! On pa je kakor vihar, On prevrača, menjava, spreminja, On ne pusti, da so stvari enake, kot so bile že stoletja, On ni zadovoljen s površnimi odgovori, On vedno hoče nekaj novega, mladega, veselega, upanja polnega. On se upira, On poganja, On se trudi, On potrpi, On ne odide, On pomaga. Kakor vi …

Zato nam ne pustite, da vam ugasnemo plamen! Prav take mlade, kakršni ste, danes potrebuje naša Cerkev, naša domovina, naš svet, ljudi, ki bodo verjeli v dobro, ki se v tej svoji veri ne bodo pustili zmesti, ljudi, ki bodo pustili za seboj svet vsaj malenkost lepši, kot so ga prejeli. Verjamemo v vas, dragi mladi, potrebujemo vas, molimo za vas. Ne obupajte nad nami, kakor tudi Sveti Duh ne.

Rad vas imam in vas blagoslavljam!

Vaš župnik Marko