Letošnja nedelja Božje besede nosi geslo: »Kajti prav blizu tebe je beseda« (5 Mz 30,14). Gre za citat iz Mojzesovega govora na zadnji dan njegovega življenja, kjer spominja Izraelce, da zapovedi, ki jim jih je dal Bog, niso daleč od njihovega srca, ampak da jih je ta vzel iz njih. Zato so tudi besede, s katerimi Bog nagovarja svoje ljudstvo, ljudem »pisane na kožo«.

Značilnost Božje besede je namreč, da se ne vsiljuje, ampak ljudem pušča svobodo. Ko slišimo ali preberemo Besedo iz Svetega pisma, pred njo ne moremo ostati nevtralni, lahko jo samo sprejmemo ali zavrnemo. Teh dveh drž se zaveda tudi Mojzes, ko nadaljuje svoj govor: »Glej, danes sem ti predložil življenje in srečo, smrt in nesrečo« (5 Mz 30,15). Čeprav je sprejetje Božje besede svobodno, pa Mojzes vseeno ob tem malo spodbuja ljudstvo: »Izberi torej življenje, da boš živel ti in tvoji potomci« (5 Mz 30,19). Postavka je zelo resna: življenje ali smrt. Zato resnica, ki jo oznanja Sveto pismo, ni neka resnica med resnicami, ampak je Resnica, ki prinaša življenje ali smrt. Življenje, če jo sprejmemo, smrt, če jo zavrnemo.

Pod pojmom »smrt« ni mišljena toliko osebna smrt, temveč smrt celotnega Božjega ljudstva, se pravi Izraelskega naroda. Preživetje Izraelcev ni odvisno od vojaške moči in iznajdljivosti, ampak od poslušnosti Božji besedi, se pravi od zvestobe Bogu. Drugi narodi so prepričani, da bodo preživeli z vojaško močjo, Mojzes pa jasno postavi kriterij za preživetje Izraelcev: ta je poslušnost Bogu (prim. 5 Mz 6,4). Koliko narodov, ki so bili tehnološko in vojaško močnejši od Izraelcev, je že izginilo z obličja zemlje, Izraelci pa so zaradi svoje vere še vedno tukaj.

Če je res, da je preživetje naroda odvisno od zvestobe Bogu, potem se nam tu odpira mnogo vprašanj tudi danes. Velesile kažejo svoje mišice in navadni ljudje se sprašujemo, kdo bo zmagal. Mogoče bi bilo bolj na mestu vprašanje, kateri narod bo preživel. Za Mojzesa je odgovor jasen: tisti, ki bo ohranil Božjo besedo v svojem srcu.

Vaš vikar Alan