Na Gorah, vasici 850 m nad morjem, ki se je nekoč imenovala tudi Čudenberg in Magdalenska gora, stoji cerkev sv. Marije Magdalene. Pričetek cerkve naj bi po zapisih škofijskega arhiva segal celo v 6. stoletje. Nastala naj bi na mestu, kjer je dotlej stal poganski tempelj za rimski tabor. Ker je Marija Magdalena med zavetnicami, ki so jim posvečene cerkve v znak zmage nad hudobnim duhom oz. poganstvom, lahko slutimo, da je to dejstvo precej verjetno. Najprej naj bi tam stala majhna kapelica, ki se je polagoma dozidavala, dokler ni prišla do sedanje oblike v letu 1823. Zidana je iz kamna in obokana z lehnjakom. Prezbiterij je zidan v gotskem, ladja pa v romanskem slogu. 

Leta 1476 so proti Goram prihrumeli Turki, da bi izropali cerkvene zaklade, tako da lahko sklepamo, da je šlo za mogočno in bogato faro. Pravijo, da je takrat cerkev rešila Božja pomoč. Ko so imeli Turki cerkev že pred očmi, naj bi tja pridrvela silna nevihta, tako da je cerkev izginila v oblakih, konjem pa so se udirala kopita, tako da so se ji morali odreči. S konca srednjega veka obstajajo dokazi, da je bilo tu pomembno pokopališče za bolj oddaljena naselja in tudi Božja pot. Mrliče naj bi sem nosili pokopavat celo iz Idrije, Vojskega, Črnega Vrha … 

Iz podatkov »Ljubljanskega šematizma« je razvidno, da je bil beneficij na Gorah ustanovljen že pred letom 1724, samostojna duhovnija pa so Gore postale 3.7.1767 po ločitvi od Spodnje Idrije. V pismu nadškofa iz leta 1771 piše: “Postavite zunaj cerkve na Čudenbergu prenosen oltar tam, kjer hribi in doline hvalijo Gospoda. Tam darujte nekrvavo daritev in razširite majhno cerkvico hkrati z zakristijo.” Gore so postala župnija leta 1867 in so kot take obstajale vse do leta 2018, ko je bila župnija pridružena župniji Idrija.

Nekoč je bil v prezbiteriju velik lesen oltar, delo podobarja Čeferina iz leta 1859, ki pa so ga ob prenovi leta 2011 umaknili in ga nadomestili z novim kamnitim daritvenim oltarjem, medtem ko je tako zasijal lep gotski prezbiterij. V njem danes vidimo dve barvni okni s podobama iz življenja Marije Magdalene ter dve okni s podobama sv. Janeza Pavla II. in bl. Alojzija Grozdeta, vsa štiri so delo Tomaža Perka. V ladji sta dva stranska oltarja, Marijin ima lep kip Marije Kraljice, ob strani pa kipa sv. Lucije in sv. Jedrt, na drugi strani pa je oltar s sliko sv. Antona Padovanskega, ki mu ob straneh delata družbo kipa sv. Janeza Nepomuka in sv. Alojzija. Križev pot iz žgane terakote je bil blagoslovljen leta 1913.