Zgrajena je bila tik pred drugo svetovno vojno leta 1938 (arhitekt C. Dalla Valle), ko so v okolici uredili novo pokopališče. Sezidana je v preprostem stilu takratne fašistične arhitekture, ima polkrožno apsido in pravokotno ladjo z ravnim stropom, s katerega je omet zaradi vlage rad odpadal. Oprema je bila zelo preprosta. Leta 1987 je takratni župnik Stanko Medvešček ob podpori arhitekta Jožeta Marinka in drugih strokovnjakov ter domačinov začel s splošno obnovo cerkve, ki je dobila popolnoma novo podobo.

Prostoru je bil dan vstajenjski značaj. V svoji notranjosti hrani restavrirano opremo, oltarje in kipe stare pokopališke cerkve sv. Križa. V prezbiteriju je postavljen obnovljen veliki oltar iz nekdanje cerkve sv. Križa, po stenah vzdolž ladje visijo slike Križevega pota.

Težavo z odpadajočim ometom so rešili s kasetno oblogo stropa. Svetlobo daje šest stoječih alabastrnih svetilk. Ob straneh je razporejeno primerno število oblazinjenih stolov. Cerkev s Čemažarjevim zgrafitom na pročelju je polna simbolike, ki prostoru daje primerno pieteto do mrtvih in žalujočih. Na novo obnovljeno cerkev je posvetil škof dr. Janez Jenko v letu praznovanja 500-letnice Idrije leta 1990.