Župnijska cerkev Idrija
Prvotna župnijska cerkev sv. Barbare na glavnem trgu je bila proti koncu 2. svetovne vojne med letalskim bombardiranjem poškodovana in leta 1951 po ukazu takratnih mestnih oblasti porušena. Po neštetih prošnjah dolgoletnega idrijskega župnika Janeza Filipiča je oblast petnajst let kasneje dovolila sezidati novo cerkev na prostoru starega pokopališča.
Pokopališko cerkev sv. Križa so razen zvonika porušili in na njenem mestu je bila po načrtih arhitektov Antona Bitenca in Jožefa Kregarja zgrajena današnja župnijska cerkev. 1. maja 1969 jo je posvetil koprski škof Janez Jenko.
Cerkev sv. Jožefa Delavca slovi kot ena lepših modernih cerkva na Slovenskem. Umetnostno in namensko je skrbno premišljena in ne privablja le vernih obiskovalcev, temveč tudi vse, ki so zavzeti za umetnost in kulturo.
Prostor je posvečen in namenjen zbiranju vernikov ob daritvenem oltarju – je hiša Božjega ljudstva. Od cerkve sv. Križa, ki je stala na mestu nove cerkve, je ohranjen samo zvonik. Preko vmesnega povezovalnega hodnika, ki služi v pritličju kot zakristija in v nadstropju kot kapela, se navezuje na novo osmerokotno cerkveno dvorano, prekrito s strmo dvokapno streho v obliki šotora.
Kot omenjeno, je zasnova cerkvene stavbe dvoranskega tipa s poudarjenim in nekoliko dvignjenim prezbiterijem. Nad sedilijami (sedeži za mašnika in spremstvo) je v ozadju glavna oltarna slika v obliki triptiha, delo akademskega slikarja prof. Staneta Kregarja. Na sredinski sliki je upodobljen blagoslavljajoči vstali Kristus, in sicer med stranskima slikama – upodobitvama sv. Jožefa Delavca, ki mu je cerkev posvečena, in sv. Barbaro, zavetnico rudarjev, ki ji je bila posvečena porušena župnijska cerkev.
V sredini prostora stopničasto oblikovanega prezbiterija, obloženega s hotaveljskim marmorjem, je postavljen oltar, ki ponazarja mašnikovi roki s povzdignjeno pateno. Ambon je oblikovan tako, da s svojo obliko izraža moč in trdnost Božje besede, ki se oznanja s tega mesta. Zelo lep je tabernakelj na drugi strani – povzema obliko kapelice, značilne za naš slovenski prostor.
Nad prezbiterijem sta levo in desno dva kora, kjer so razvščene piščali orgel z 22 registri, mojstra Antona Jenka. Na zadnjem koru je postavljen dvomanualni orgelski igralnik, kjer je tudi prostor za pevce. Prednja kora in zadnji kor so bogato obloženi z lesom in marmornimi ploščami. V prezbiteriju je na levi strani, v smeri pogleda proti oltarju, postavljen krstni kamen iz hotaveljskega marmorja osmerokotne oblike, kar v svetu simbolov pomeni življenje. Oblika in masa krstnega kamna govorita o življenju in trdnosti upanja, v katerega smo kristjani s krstom poklicani.
Na stenah, pod koroma v prezbiteriju, visita podobi: na levi sv. Janez Krstnik, ki krsti Jezusa v reki Jordan, na desni Mati Božja z Jezuščkom. Sliki je v oljni tehniki na platno izdelal slikar Stane Kregar. Na gredo nosilne armiranobetonske konstrukcije stavbe nad prostorom prezbiterija sta nad oltarjem levo in desno nameščena dva bogata lestenca iz medenine v obliki grozda in imata vsak po 105 žarnic. Vse svetilke v celotnem prostoru so oblikovane kot stilizirane rudarske svetilke in so nameščene bodisi posamezno – na spodnji strani ograje obeh korov – bodisi združeno v skupine po štiri – na zadnjem koru.
V sredini nad oltarjem visi lesen baldahin v obliki križa, ki je poslikan s simboli življenja in je delo prof. Staneta Kregarja. Strop je obložen z lesenim opažem, je bogato poslikan z živopisanimi ornamenti, katerih barvitost se nadaljuje v prav tako barvitih in bogatih vitrajih po celotni višini stranskih sten cerkvenega prostora. Izdelani so po načrtih prof. Staneta Kregarja. V njih je upodobljeno Jezusovo trpljenje. Na vsaki strani cerkvene dvorane je sedem slik, sedem postaj, ki simbolično povzemajo dogajanje na Zveličarjevem križevem potu.
Vhod v cerkev je zasnovan s tremi odprtinami. Pod zadnjim korom je steklen glavni vhod in dva stranska z lesenimi vrati. Tam so še tri spovednice, vhod v zakristijo in zaprte stopnice za dostop na kor.
Zunanjost cerkvene zgradbe je usklajena z okoljem, v katerega je postavljena, in združuje zvonik stare cerkve sv. Križa z novo cerkveno dvorano v lepo oblikovano in funkcionalno celoto. Nad stransko fasado, ki meji na bližnjo reko Idrijco, je v stavbo lepo vkomponiran majhen stolpič. Po Kregarjevem načrtu ima narejena barvna okna, skozi katera proseva svetloba luči, ki gori noč in dan v spomin umrlih in pokopanih na pokopališču, kjer stoji sedanja cerkev.
Pred vhodom v cerkev je pokrit podest in na lesenem stebru strešne konstrukcije, ki se v tem delu spušča do terena, je postavljen lesen kip Križanega, delo kiparja Staneta Jarma iz Kočevja. Freska na steni nad vhodom, delo prof. Staneta Kregarja, predstavlja Sveto družino pri delu, ob njej pa so upodobljene figure, ki ponazarjajo glavne idrijske poklice: rudarja, gozdarja, kmeta in čipkarico.