Vsako leto, vedno znova me gane poganjanje prvih pomladnih cvetov, podobno kot se prebija ptica skozi jajčno lupino na plano silijo novi, mladi poganjki. Ta neverjetni napor, ki si ga izbere vse, kar je živo, da bi živo tudi ostalo, me prevzame, ta boj s samim sabo in z globoko zakoreninjenim prijetnim prepričanjem, da je...
Saj že veste, kako je z blagri. Zdijo se kot besede iz drugega sveta, kot nekaj, kar v našem preprosto ne deluje. Človek, ki živi v svetu uspešnih, v svetu, kjer nekaj šteje samo zmaga, dosežek, priznanje, ne vidi razloga, zakaj bi bilo dobro biti šibek, lačen, ubog. Ne samo takrat, ko smo v redu,...
Oni dan sem končno imel dovolj časa, da sem spet pospravil polico s knjigami, toliko jih je pač že v moji sobi, da sem moral nekatere na policah postaviti v dve vrsti. Pospravljanja sicer ne maram, razen ko gre za knjige, saj ob tem vsakič še malce polistam po njih, kot bi pil čaj z...
Leta 2021 je bilo v župniji Idrija krščenih 14 otrok, od tega 5 dečkov in 9 deklic (v letu 2020 7 otrok). V naši župniji sta se poročila dva para (leta 2020 ravno tako dva). Prvega svetega obhajila zaradi slabih epidemičnih razmer nismo praznovali (leta 2020 12 otrok). Birmo je prejelo 19 mladih (leta 2020...
Po dolgem in napornem dnevu je edina želja, ki jo imam ta, da bi se lahko odpočila. Tudi danes sem poslušala zbadljivke zaradi mojih strganih hlač. Otroci iz premožnejših družin me stalno zasmehujejo, ker nisem oblečena po zadnji modi. In zdaj, ko hodim domov, me zebe. Še kar nekaj poti imam za opraviti in sprašujem...
“V začetku je beseda.” Lepa beseda v začetku lepega, grda v začetku grdega. Saj z besedo nekoga rešimo ali pokončamo, ranimo ali ozdravimo. Danes pa je malo lepih besed, malo vljudnosti. Morda je zato med nami toliko jeznega, toliko grdega, toliko teme. Zato bi vam danes radi dali lepe besede, “Hvala”, “Oprosti” in...
Dolge noči prinese zima, tako dolge, da lahko človek nekje v poznem večeru že pozabi, da noč vendarle ne traja večno, da kljub vsemu na repu vsake noči zrase jutro. Noč ima pač svojo moč, človeku lahko zapre oči in mu vzame luč, ne tako, da jo ugasne, marveč tako, da ga prepriča, da neha...
»Ti praviš, da sem kralj,« (Jn 18,37) je rekel Jezus Pilatu. On pa je nekdo drug, drugačen »kralj«, zvest samemu sebi in temu, kar mu žari v prsih! Oh, Jezus, kako lažje bi prišel skozi življenje, kako lažje bi ljudem zavladal, če ne bi bil tako zelo zahteven in kompliciran. Ne težak v pravilih, temveč...
Kako na začetku novembra vse žari … vsepovsod se rumeno in rdeče kot kresovi v logeh svetijo listi dreves in grmov, posebno ko jih osvetli sonce, tako močno in tako pretresljivo lepo zasvetijo v jesenski dan, da te presune resnica, kako lep postane svet, življenje, tik preden ima umreti … Kakor sonce, ki najlepše zažari...
Življenje je verjetno nalašč napravljeno tako, da ob staranju naše telo z lastnimi močmi in sposobnostmi zmore vedno manj. Ko torej človek z leti zori, ko se polagoma sooča s svojo vedno večjo nemočjo, tako pri sebi vedno bolj spoznava, da potrebuje drugega, nekakšen prostor, ki ga prej ni bilo, se mu odpre, prostor za...
